Zgodilo se je
24. maj 2023
V soboto, 20. 5. 2023, se je skupina nadarjenih učencev zadnje triade pod vodstvom mentorjev odpravila na ekskurzijo v Posočje z namenom, da se na terenu seznani z bogastvom flore alpskega sveta in da na terenu poišče sledi prve svetovne vojne ter njenih posledic. Peljali smo se skozi Kranjsko Goro čez prelaz Vršič. Čudili smo se ovinkasti cesti, ki jo je za potrebe prve svetovne vojne gradilo 12.000 ruskih ujetnikov, preštevali njihove žrtve, iskali njihove grobove, spominska ali verska znamenja in na samem prelazu ob spoznavanju gorskih vrhov razmišljali o nevarnosti »bele smrti«, ki je prežala nanje od zgodnje jeseni do pozne pomladi.
V dolini Trente smo se ustavili pri spomeniku raziskovalca Julijskih Alp ter njihove flore in favne. Še malo nižje v Trenti, v botaničnem vrtu Julijana, smo izvedeli, da je bilo zaljubljencev alpskega cvetja tega predela še več in nekateri še starejši od Kugyja. Vrt se je ravno pomladno prebudil in vabil z močnim vonjem in tudi živopisanimi drobnimi cvetovi, ki so dobili imena najpogosteje po svojih raziskovalcih.
Nadaljevali smo po poti ob zeleni Soči in bili pozorni na vsako posebnost doline: izvir Soče, pokopališča žrtev prve svetovne vojne, gorske vrhove in dolino, ki se je začela počasi odpirati. Zrli smo v zeleno bodre valove Soče in ob Gregorčičevih verzih spoznavali globino, lepoto in preroško moč besede. V Kobaridu nas je sredi trga pozdravil kip Simona Gregorčiča, muzej prve svetovne vojne pa nato potegnil v grozote vojne. Čas nam je v sobah muzeja tako hitro mineval, da smo prosili kustosa, naj vodenje podaljša.
Okrepljeni po krajši malici smo bili pripravljeni še na manjši vzpon, najprej do italijanske kostnice. Ta nam je razkrila, kako so lahko strahote vojne in njene žrtve zlorabljene za razkazovanje politične moči nove dobe. Od tam smo po ozki stezici nadaljevali pot skozi gozd do vrha vzpetine z imenom Toncov grad, kjer smo našli ostanke stare antične naselbine, se čudili samooskrbnemu življenju, v katerega so bili potisnjeni rimskega življenja vajeni stari prebivalci, in zrli v dolino, ki so jo ob koncu rimske dobe zavzeli srednjeveški barbari (Vzhodni Goti in Langobardi). Ostal nam je le še kratek spust do avtobusa, ki nas je na poti domov zadovoljne zazibal v prijetno utrujenost.
