24. marec 2017
V ponedeljek, 20. 3. 2017, smo imeli učenci 8. razreda tehniški dan. Tokrat smo se odpravili v Planico. Na cilj smo prispeli z veliko zamudo, saj smo zaradi prometne nesreče na avtocesti stali več kot pol ure, preden smo pot nadaljevali po drugi, daljši poti. Ob prihodu so nas predstavniki CŠOD Planica prijazno sprejeli. Razdelili smo se v tri skupine, ker smo bili trije oddelki, je vsak predstavljal eno. Naš razred se je napotil najprej v učilnico, kjer smo risali skakalnico bratov Gorišek oz. planiško velikanko. Nato smo si v drugem prostoru ogledali film o zgodovini smučarskih skokov in poletov. Zelo zanimiv se mi je zdel podatek, da so skakalci včasih skakali drugače kot danes. Leteli so namreč z rokami naprej ali pa so krilili z njimi. Izgledalo je prav smešno. Morda uganete, koliko je meril prvi svetovni rekord v smučarskih poletih? Samo 9 metrov, a za tisti čas je bilo to veliko. Verjetno si takrat niti v sanjah niso predstavljali, da bo nekoč rekordni skok dolg več kot 200 metrov. Zanimivo je tudi, da je prav Planica kraj, kjer je bilo postavljenih največ novih svetovnih rekordov.
Po ogledu posnetka je prišel na vrsto glavni del: ogled skakalnic. V Planici je skupaj 8 skakalnic. Razlikujejo se po višini in težavnosti. Vse je prekrival bleščeč sneg. Kadar tega ni, pa so pokrite z umetno travo. Skakalci tako lahko skačejo tudi, ko se sneg že zdavnaj stali. Tudi koga od nas je zamikalo, da bi se z vrha skakalnice upal in znal pognati v dolino. Ugotovili smo, da smo za kaj takega prepozni. Trenirati je treba začeti že zelo zgodaj, idealna starost je 6 let. Ko smo stali pod 200-metrsko letalnico se nam je v primerjavi s 30-metrsko in 50-metrsko skakalnico zdela ogromna. Letalci morajo imeti res pogum, da se spustijo po njej. Zanimalo nas je tudi, kakšen je pogled v dolino z vrha skakalnice. Žal nas je čas že priganjal in namesto na vrh letalnice smo se odpravili v Nordijski center Planica. Najprej sem zagledala vetrovnik. Večkrat sem ga že videla po televiziji, zdaj pa stojim pred njim. Na posnetku smo si ogledali, kako deluje, nato pa smo odšli v kletni prostor, kjer vadijo tek na smučeh. Zanimivo je, da se kaj takega da početi tudi v kleti.
Iz Nordijskega centra Planica smo se napotili nazaj v stavbo CŠOD in si ogledali daljši film o teptalcih – ljudeh, ki pred tekmami pripravijo in poteptajo sneg na skakalnicah. Nisem vedela, da je to tako odgovorno delo.
Z ogledom tega filma se je naš zanimiv dan pod Poncami zaključil. Zahvalili smo se prijaznim vodičem in se odpravili nazaj domov.
Ema Kolenko, 8. c