Zgodilo se je
29. marec 2017
Učenci 8. in 9. razreda so imeli športni dan v sredo, 15. 3. 2017, učenci 7. razreda pa v petek, 17. 3. 2017.
Odločali so se lahko med naslednjimi dejavnostmi: smučanje na Krvavcu, drsanje v Športni dvorani na Bledu, združeno s sprehodom ob delu Blejskega jezera, in planinski pohod na Sv. Ožbolt.
Smučanje na Krvavcu
Zbudila sem se v kar precej sivo jutro, a misel na bližajoči se športni dan mi je privabila nasmešek na obraz in dan je postal lepši. Na pot smo se odpravili že zelo zgodaj, vendar to ni motilo nikogar.
Do spodnje postaje gondolske žičnice smo se pripeljali z avtobusom. Tu smo si nadeli športno opremo in se odpravili proti gondoli. Ko smo po šestminutni vožnji prispeli na Krvavec, se je vreme že izboljšalo. Sonce je sijalo in bilo je toplo. Bila sem precej presenečena, ko sem opazila, koliko ljudi je že tu. Razdelili smo se v skupine in se podali na sedežnico. Komaj smo čakali, da se spustimo po belih strminah. Užitek je bil neizmeren. Smučali smo skoraj po vsaki progi, ko pa smo postali lačni, smo se odpravili na plažo na Krvavcu, kjer smo se okrepčali, da smo lahko smučali naprej.
Ker smo res uživali, se nam je zdelo, da se je športni dan končal prezgodaj. Komaj čakam naslednje leto, ko ga bomo lahko ponovili.
Nika Pustišek, 8. b
Planinski pohod na Sv. Ožbolt
Prišel je ta ljubi dan. Zbrali smo se pred šolo, kjer smo začeli naš pohod. Skozi Suho proti Puštalu, od tam pa najprej vzpon do Sv. Andreja, nato pa še do Sv. Ožbolta. Pot se nam ni zdela ne dolga ne težka, saj smo se zaklepetali in kar naenkrat je bila premagana. Za povrhu pa smo še uživali v vonju pomladi in zvokih ptičjega petja. Še vreme se nas je usmililo in vso pot je sonce božalo naša lica. Na vrhu Sv. Ožbolta sta nas čakala okusna malica in prelep razgled s hriba. Lahko bi kar ostala in občudovala to lepoto, pa smo se žal morali začeti pripravljati za odhod. Tudi pot nazaj v dolino se ni pretirano vlekla, le proti koncu smo res komaj čakali na priložnost, da bi se lahko usedli in si spočili utrujene noge. In smo jo tudi dočakali. En, dva, tri smo bili spet pred šolo. Športnega dne je bilo konec.
Utrujeni smo odšli domov. Pohod mi bo ostal v lepem spominu. Vredno je bilo vztrajati do cilja.
Ema Kolenko, 8. c
Drsanje v Ledeni dvorani na Bledu
Po prihodu na Bled smo se najprej sprehodili ob delu Blejskega jezera, do Olimpijskega veslaškega centra. Ustavili smo se pred spomenikom dr. Francetu Prešernu. Stoji pod farno cerkvijo in je najstarejši spomenik, s katerim je slovenski narod počastil svojega največjega pesnika. Na spomenik so vklesani verzi iz Uvoda h Krstu pri Savici:
Narveč sveta otrokam sliši Slave,
tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi
si prosti vóljo vero in postave.
Ko smo se vrnili pred Ledeno dvorano, smo najprej pomalicali, nato pa veselo odkorakali vanjo. Tu smo si nadeli drsalke in odštorkljali na led. Nekateri moji sošolci so drsali, kot bi se rodili z drsalkami na nogah, Jerca in Jera pa trenirata umetnostno drsanje in pokazali sta nam nekaj zahtevnih drsalnih elementov. Drugi smo bili malo manj spretni, a vseeno smo se vsi zelo zabavali in učitelji so nas prav težko spravili z ledu. Zadihani smo se preobuli in preoblekli ter se napotili proti avtobusu.
Kljub nekaj žuljem in manjšim bolečinam v nogah smo bili s športnim dnevom zelo zadovoljni in z veseljem ga bomo ponovili.
Jona Levar, 8. b