Zgodilo se je
23. marec 2017
Na prireditvi z naslovom Pozdrav pomladi, ki je v organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje in Društva upokojencev Škofja Loka potekala v Sokolskem domu v torek, 21. marca 2017, so nastopili tudi učenci naše šole.
Leon Ravnikar iz 9. c je z igranjem na kitaro spremljal gospo Saško Kolarič, ki je zapela tri pesmi. Prijetno vzdušje je z zadnjo točko na bobnih dodobra razgrela še Hana Karabegović iz 7. b.
Celotno prireditev sta zelo suvereno povezovali Petra Stare iz 8. b in Ema Kolenko iz 8. c. Učenci 3. a so za obiskovalce prireditve izdelali čudovita knjižna kazala in napisali pesmice.
Povezovali sva program prireditve Pozdrav pomladi
Vse se je začelo nekega običajnega šolskega dne. Naša knjižničarka ga. Nika Lebar me je poklicala v knjižnico in mi povedala, da bo na prvi pomladni dan v Sokolskem domu prireditev in da je za pripravo programa zadolžena upokojena učiteljica naše šole, gospa Zlata Razpet. Vprašala me je, ali bi želela na njej nastopiti kot povezovalka. Ni ji bilo treba dvakrat vprašati. Seveda bi želela. Gospa knjižničarka si je oddahnila. Zdaj sva nestrpno čakali na več informacij o prireditvi in predvsem na besedilo, ki se ga bom morala naučiti. Pa ne samo jaz, prireditev bova povezovali skupaj s Petro Stare iz 8. b. Ko sva dobili v roke besedilo, sva obenem izvedeli, da se nama tega ne bo treba učiti na pamet. Dogovorili smo se za prve vaje. Vseh vaj je bilo kar nekaj. Vadili smo predvsem v predavalnici naše šole, le dan pred nastopom tudi v Sokolskem domu v Škofji Loki. Tako kot na vseh vajah sva se dokazali tudi na generalki. Zdaj nisva bili več živčni, kako bo šlo naslednji dan na prireditvi. Samo obrnili sva se in torek, 21. 3. 2017, je bil tu. Zbrali smo se pol ure pred nastopom, da smo res še zadnjič preleteli besedilo, preverili mikrofone in povadili, kako izročiti šopek. Začeli so prihajati obiskovalci in v nekaj minutah je bila dvorana polna. Med obiskovalci je bila tudi naša gospa ravnateljica, mag. Karla Krajnik. »Zdaj se morava pa res izkazati,« sem šepnila Petri, ki je živčno ponavljala besedilo. Luči so ugasnile, ljudje so umolknili in napetost je narasla. Šele zdaj veva, koliko treme je bilo povsem odveč. Nastop sva namreč izpeljali odlično in pohvale so prihajale z vseh strani. V zahvalo za sodelovanje sva prejeli knjigo Čas deklištva.
Sodelovanje na prireditvi nama bo zagotovo ostalo v lepem spominu. Sva pa že dobili povabilo, da s povezovanjem polepšava še katero prireditev.
Ema Kolenko, 8. c