Zgodilo se je
27. september 2017
V ponedeljek, 18. 9. 2017 (9. b in 9. c), in v torek, 19. 9. 2017 (9. a), smo imeli devetošolci kulturni dan. Odpeljali smo se v Ljubljano.
V parku Zvezda nam je vodička posredovala nekaj podatkov iz življenja in ustvarjanja arhitekta Jožeta Plečnika. Rodil se je leta 1872. Po šolanju na Dunaju in delovanju v Pragi in na Dunaju se je vrnil v rodno Ljubljano. Njegove cerkve, palače, parki, mostovi in spomeniki dajejo mestu neizbrisen pečat. Plečnik je mesto oblikoval tako, da je namenjeno predvsem pešcem in ne hitremu prometu, ker je želel, da bi ljudje med sprehodi po mestu opazovali podrobnosti na stavbah in v okolici.
Pot smo nadaljevali v Narodno in univerzitetno knjižnico. Za oblikovanje te stavbe je Plečnik uporabil materiale: kamen, opeko in apnenec. Kljuka na vhodnih vratih je v obliki pegaza, ker je želel, da bi vsakega, ki vstopi, leteči konj na svojih krilih popeljal do znanja. V knjižnici smo videli Plečnikov značilni gradbeni element, steber. Zelo rad je uporabljal tudi obliko krogle in piramid.
Videli smo tudi Križanke. To je kompleks nekdanjega samostana, ki leži med Emonsko cesto, Zoisovo cesto in Gosposko ulico. Križanke so kulturni spomenik državnega pomena.
Ogledali smo si trnovsko cerkev, v kateri je bil župnik slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar, poleg cerkve je stanoval arhitekt Jože Plečnik. V tej cerkvi je slovenski pesnik France Prešeren prvič srečal Julijo Primic, svojo veliko ljubezen.
Ogledali smo si tudi pokrite tržnice. Zgrajene so v rahlem loku na bregu Ljubljanice na mestu srednjeveškega obzidja, na katerega spominjajo s svojo mogočno arhitekturo. Začnejo se s cvetličnim paviljonom, nadaljujejo z odprto tržno lopo in ribarnico. Plečnik je načrtoval tudi most za pešce čez Ljubljanico, ki pa ni bil zgrajen; nadomestil ga je nov most. Videli smo Čevljarski ali Šuštarski most. Ob koncu dvajsetih in začetku tridesetih let 20. stoletja je narisal načrte zanj.
Ustavili smo se pri Vodnikovem spomeniku v stari Ljubljani. Postavili so ga leta 1889 pred poslopjem nekdanjega ljubljanskega liceja, kjer je učil Valentin Vodnik. Danes je na tem mestu trg, zato je kip proti trgu obrnjen s hrbtom.
Po ogledu Plečnikovih umetnin in spomenika smo odšli na Prešernov trg. Tam stoji spomenik Franceta Prešerna, postavljen leta 1905. Iz brona ga je ustvaril kipar Blaž Zajec in na njem upodobil Prešerna, poleg njega pa muzo. Na podstavku iz tonalita sta prizora iz pesnitev Ribič in Krst pri Savici. Po ogledu Prešernovega trga smo odšli nazaj na Kongresni trg in se z avtobusom odpeljali domov.
Ta kulturni dan je bil zelo zanimiv. Pomembno je, da učenci spoznamo kdo in kdaj je ustvarjal na slovenskih tleh, saj je to del naše zgodovine in kulture.
Minka Triler, 9.b