Zgodilo se je
20. april 2017
V petek, 14. 4. 2017, smo imeli učenci 8. razreda kulturni dan. Potekal je v Kranju, kjer smo si ogledali Mestno knjižnico Kranj, obiskali Prešernov gaj in si v Prešernovem gledališču ogledali gledališko predstavo Županova Micka Antona Tomaža Linharta.
Na avtobusni postaji v Kranju smo se razdelili v dve skupini. Dekleta je najprej čakal obisk knjižnice, fantje pa so se odpravili v Prešernov gaj. Potem sta se skupini zamenjali.
Kranjska knjižnica je že po izgledu nekaj posebnega. Videti je sodobno, moderno, kar smo začutili tudi ob vstopu vanjo. Bleščeča tla, velika okna, ogromni prostori. Saj ni čudno, če pa ima knjižnica več kot 50.000 enot gradiva, na teden pa okoli 10.000 obiskovalcev. Vodička nam je razdelila zloženke s kvizom o Francetu Prešernu. Ob iskanju odgovorov s pomočjo namigov, nameščenih v različnih prostorih knjižnice, smo si tudi knjižnico samo natančneje ogledali. Vodička nam je pokazala tudi, kako pri njih potekata samopostrežna izposoja in vračanje knjig s pomočjo knjigomata. Ko je bil kviz rešen, smo si lahko nekaj časa še sami ogledovali knjižnico. Gradiva je bilo ogromno, časa za ogled pa zato premalo. Nekega dne bom zagotovo prišla sem za cel dan in si knjižnico natančneje ogledala. Še zadnjič sem se ozrla po nabito polnih policah, udobnih in zanimivih sedežih ter mizah za učenje in druženje in že je prišel čas odhoda.
Sprehodili smo se do Prešernovega gaja, kjer smo najprej pomalicali, nato pa pričeli reševati učne liste. Z nagrobnih spomenikov Francetu Prešernu, Simonu Jenku, Ernestini Jelovšek, Janezu Puharju smo prepisovali zahtevane podatke, si ogledali mavzolej Majdičeve rodbine in spomenik bazoviškim žrtvam, ki je eden prvih evropskih spomenikov, posvečenih žrtvam fašističnega nasilja.
Čas je prehitro minil in Prešernov gaj smo morali zapustiti, saj nas je ob 11. uri v Prešernovem gledališču čakal ogled gledališke predstave Županova Micka Antona Tomaža Linharta. Ker smo to dramsko besedilo obravnavali pri pouku slovenščine, smo zgodbo že poznali. A vseeno smo nestrpno čakali, da so ugasnile luči in se odgrnile zavese. Z velikim zanimanjem smo spremljali predstavo, na koncu pa igralce nagradili z bučnim aplavzom.
Po predstavi nas je čakala le še pot domov.
Kulturni dan mi bo zagotovo ostal v lepem spominu in če bi imela priložnost, bi se ga takoj udeležila še enkrat.
Ema Kolenko, 8. c