Zgodilo se je
19. april 2022
V torek, 22. 3. 2022, smo se zbrali v šoli ob 7.30. Pogovarjali smo se o bontonu v gledališču in o ameriškem otroškem romanu Čarovnik iz Oza, ki ga je napisal L. Frank Baum. Po malici smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. V Lutkovnem gledališču Ljubljana smo si ogledali glasbeno pravljico Čarovnik iz Oza, nastalo po omenjenem romanu.
Čarovnik iz Oza je zgodba o nenavadnem potovanju glavne junakinje Doroteje. Živela je s teto in stricem v hiši v Kansasu. Hud tornado je odnesel hišo, v kateri pa sta bila takrat le Doroteja in njen psiček Toto, v čudežno deželo. Tam je hiša padla na hudobno veščo in jo pokončala. Ljudje iz vasi so imeli Dorotejo za junakinjo, ona pa si je od vsega najbolj želela, da bi se vrnila nazaj v rodni Kansas.
»Sanjam pisane kaplje s ptičjih kril,
kje so krila še zame, da še jaz poletim?
Če ptice odletijo stran, za njimi bom šla,
tja, o tja, kjer sem doma …«.
Ilustrirala: Anamarija Vidmar, 6.b
Vedela je, da ji to željo lahko pomaga izpolniti čarovnik iz Oza, zato se je po cesti, tlakovani z rumeno opeko, odpravila v Smaragdno mesto. Na poti je spoznala tri prijatelje. Strašilo je bilo brez pameti, Kositrni drvar brez srca in Lev brez poguma, tako so mislili.
Pridružili so se ji v iskanju vsevednega, vsevidnega in vsemogočnega čarovnika Oza. Ta jim je obljubil pomoč, če pokončajo zlobno veščo z Vzhoda. Ko so mu povedali, da zlobne vešče ni več, jim ni hotel pomagati. Čarovnik iz Oza v resnici ni bil čarovnik, ampak slepar.
Odpravili so se k dobri čarovnici Glindi, ki je Doroteji obljubila, da ji bo pomagala, če ji da zlato kapo. Doroteja ji jo je izročila in čarovnica ji je povedala, da se v Kansas lahko vrne takoj, če le trikrat udari s svojimi srebrnimi čeveljci in izreče, kam želi oditi.
Doroteja se je srečna vrnila k teti in stricu v Kansas, Strašilo, Kositrni vojak in Lev, ki so ostali v čudežni deželi, pa so spoznali, da že vseskozi imajo to, kar so iskali: možgane, srce in pogum.
Po končani predstavi smo se na poti iz Lutkovnega gledališča v park Tivoli, kjer sta nas čakala avtobusa, ustavili še pred Vodnikovim in Prešernovim spomenikom, pot nadaljevali skozi park Zvezda, kjer smo za hip postali, da smo se ozrli proti stavbi Univerze in proti Slovenski filharmoniji, postanek smo naredili tudi na Trgu republike pred Cankarjevim domom in poslopjem Državnega zbora Republike Slovenije, nato pa se mimo Drame SNG in Opere odpravili v Tivoli.
David Prodan, 6. c