24. april 2017
Končna postaja: morje? – Izbirna predmeta Poskusi v kemiji in Raziskovanje organizmov v domači okolici
V torek, 11. 4. 2017, smo se učenci, ki obiskujemo izbirna predmeta Poskusi v kemiji in Raziskovanje organizmov v domači okolici odpravili v Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani na ogled potujoče razstave z naslovom Končna postaja: morje?
Že med vožnjo proti Ljubljani nam je učiteljica predstavila vsebino in namen razstave. Slišalo se ni nič kaj prijetno. Gore plastike, onesnaženo okolje, škodljivi vplivi na ljudi in živali … Pred pričetkom ogleda smo dobili učne liste in navodila za delo. Vodička nam je pri vhodu fužinskega gradu pojasnila, da ta razstava izvira iz Švice in potuje po svetu (doslej se je ustavila že v več kot 17 državah po svetu). Njen namen je ozaveščanje ljudi, da bi kot potrošniki spremenili svoje ravnanje in s tem tudi naš odnos do Zemlje.
V prvem razstavnem prostoru smo si na velikem panoju ogledali življenjsko dobo posameznih odpadkov. Nekaj smo o tem že vedeli, marsičesa pa še ne. Že samo jabolčni ogrizek se razkraja nekaj mesecev, o umetnih snoveh pa bolje, da sploh ne govorimo. Osupljiva in grozna dejstva.
V drugem prostoru smo videli fotografije živali, ob njih pa smeti. Ljudje se sploh ne zavedamo, koliko živali zboli ali celo umre zaradi našega nepremišljenega ravnanja z odpadki. Mnoge živali (ptice, želve …) koščke plastike zamenjajo za svojo hrano. Ker imajo telo zgrajeno tako, da ne morejo bruhati, jim zaužita plastika zaustavi prebavno pot. V njihovih želodcih je nekaj dni, nato pa žival zaradi lakote pogine. Večkrat se je že zgodilo, da so v telesih živali odkrili cele kepe plastike. Za njihovo smrt pa ni vedno kriva le zaužita plastika – dovolj je že, da se žival zagozdi v predmet, ki plava po morju ali pa ujame v zavrženo mrežo. Seveda pa se ne bi nič od tega dogajalo, če bi bil odnos ljudi do okolja takšen, kot bi moral biti.
Nato smo odšli v največji prostor, čez več kot polovico zasut z odpadki. Cel kup smeti, predvsem plastike. Taka ogromna količina plastike na svetu nastane v samo 20 sekundah. Si sploh ne morem predstavljati, koliko je to v eni uri, enem dnevu, mesecu … Sprašujem se, kam nas bo vse to pripeljalo. Znanstveniki domnevajo, da bomo kmalu na svetu samo še ženske, saj plastika vsebuje ženski hormon. To so dokazali tako, da so ribe dali iz steklenega v plastični akvarij. Po določenem času so bili v njem samo še ženski osebki.
V naslednjem prostoru smo videli na policah predmete, najdene v morju. Med njimi so bili čevlji, ogromni baloni, žoge in druge igrače, zobne ščetke … In prav zobne ščetke smo izpostavili, saj jih mnogi še vedno mečejo v straniščne školjke, nato pa končajo v morju.
Ogledali smo si še kratek film o življenjski dobi plastične vrečke.
Kljub številnim zastrašujočim podatkom, s katerimi nam je razstava postregla, smo ogled vendarle zaključili z malo bolj spodbudnimi ugotovitvami. Številne svetovne organizacije iščejo ukrepe, da bi zmanjšale onesnaževanje našega planeta. Tudi vse več restavracij s hitro prehrano uporablja namesto plastike naravne materiale.
In tudi vsak od nas lahko marsikaj postori za čistejše okolje. Skupaj pa nam bo tako uspelo ta svet narediti boljši in lepši.
Ema Kolenko, 8. c