PROJEKTNO SREČANJE V ROMUNIJI CARACAL, 12. 5.–18. 5. 2019

V mesecu maju 2019 smo se učenci in učitelji naše šole udeležili še tretjega srečanja v okviru projekta Erasmus+, ki v letošnjem šolskem letu poteka na naši šoli. To srečanje je organizirala romunska šola “Scoala Gimnaziala Nicolae Titulescu ” iz mesta Caracal v Romuniji. Našo šolo so predstavljali naslednji učenci: Matic Kamin in Karlo Jemc, oba iz 8. a, Vid Kovač, Alina Smirnov in Erazem Stare, vsi  iz 8. b, in Iva Miklavčič ter Maja Skoko, obe  iz 8. c-razreda. Spremljali so jih učitelji Jerneja Bonča, Jerneja Bokal in Matevž Šifrar. V tem tednu so učenci stanovali pri romunskih družinah, obiskovali so šolo v romunskem jeziku, spoznavali njihov način življenja, kulturo, način preživljanja prostega časa … Program, ki je potekal v tem tednu, je bil pester in raznolik. Učenci so predstavili svoje dežele skozi pesem in ples, sodelovali na različnih delavnicah, zasadili drevesa, obiskali različne kulturne ustanove in zgodovinske kraje. Kako pa so ga doživeli, si lahko preberete v njihovih prispevkih.


NEDELJA  V CARACALU

V nedeljo zgodaj zjutraj smo se odpravili v Romunijo. Pot smo začeli pred našo šolo, kjer smo se z avtobusom najprej odpeljali na letališče v Celovec. Po polurni vožnji z letalom smo pristali na Dunaju in kaj hitro nadaljevali z letom v Bukarešto. Na letališču smo se srečali tudi z ostalimi udeleženci našega srečanja. Skupaj smo si ogledali romunsko glavno mesto Bukarešto. Najbolj nam bo v spominu ostala velikanska stavba nekdanjega romunskega predsednika. V poznih popoldanskih urah smo prispeli pred šolo gostiteljev iz Romunije. Tu smo se med seboj spoznali. Pričakale so nas njihove družine, s katerimi smo se odpravili v njihove domove. Tisti dan smo bili še popolnoma prosti, cel dan se je vsak zabaval po svoje.

                     

                                                                                                Matic Kamin, 8. a

PONEDELJEK V CARACALU

Bil je že ponedeljek in nov dan za dogodivščine. Zjutraj sem se zbudila okoli 8. ure. Z gostiteljico Arianno sva pojedli zajtrk in se odpravili v šolo. Ko smo se vsi zbrali, so nam učenci iz Romunije postregli s tradicionalnim kruhom in soljo. Nato smo odšli na ogled šole. Razkazali so nam učilnice in nekatere dejavnosti. Imeli smo tudi kratek pouk, kjer smo se pogovarjali s tujimi učenci in učitelji. Potem smo odšli v učilnico za glasbo. Tam smo se predstavili še ostalim. Ker Romuni zelo radi pojejo in plešejo, smo se preostanek časa zabavali s petjem in plesom, četudi skoraj nihče ni razumel besedila pesmi. Nato smo imeli kosilo. Po kosilu pa smo odšli na avtobus, s katerim smo se odpeljali v kraj z imenom Corabia. Najprej smo si ogledali stare arheološke najdbe in skulpture, nato pa smo odšli do reke Donave, po kateri smo se peljali s čolnom. V avtobusu so Romuni plesali in zelo na glas predvajali glasbo. Ko je bilo konec popoldanskih dejavnosti, smo odšli domov. Z gostiteljico Arianno sva se zelo dobro razumeli, tako kot tudi z drugimi učenci. Dan je bil zelo zanimiv, enako tudi preostanek tedna. Projekt Erazmus+, si bom zapomnila za vedno, saj sem doživela veliko lepih in neverjetnih trenutkov ter spoznala res neverjetne in prijazne ljudi. Vse bom zelo pogrešala in komaj čakam, da se spet vidimo.

                                                                                      Alina  Smirnov, 8. b

TOREK  V CARACALU

Torek je dan, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin. Že dan prej smo se zmenili, da vsi oblečemo zelene Erasmus+ majice. Zjutraj smo se zbrali v mestnem muzeju. V njem je prikazana zgodovina Caracala. Muzej je zelo lep, vendar nam je v njem primanjkovalo prostora. Nato smo obiskali mestno hišo, kjer nas je pozdravil župan. Imel je krajši govor. Potem smo se odpravili v šolo, kjer smo na šolskem vrtu posadili drevesa, ki nas bodo spominjala na naše srečanje. Vsi smo bili oblečeni v zelene majice in na šolskem igrišču smo se postavili v obliki črke E. Ta dogodek so snemali z droni in nastal je tudi zelo zanimiv film. Potem smo se poslovili za ta dan in odšli k družinam, kjer so nas postregli s toplim kosilom.

Vesela sem, da sem imela možnost obiskati Romunijo in spoznati veliko novih ljudi in novo kulturo.

                                                                                    Iva Miklavčič, 8. c


SREDA  V CARACALU

Minili so že trije dnevi v Romuniji in prišel je dan, ki sem se ga najbolj veselila. To je izlet v Transilvanijo, kjer smo si ogledali grad Bran oziroma z bolj znanim imenom grad Drakule. Najtežje je bilo vstati ob 5. uri  zjutraj, saj nas je čakala peturna vožnja. Presenetilo me je, da se nihče v avtobusu ni privezal s pasom. Celo pot do Transilvanije smo poslušali glasbo. V Transilvanijo smo prispeli okoli 12. ure. Do gradu, ki je bil na hribu, smo šli skozi mesto Bran, ki je poln stojnic na temo Drakula. V gradu je bil muzej, poln starega, lepo ohranjenega pohištva. Všeč mi je bil odprt vrt v sredini gradu. Po kakšni uri smo z avtobusom odpeljali v bližnjo restavracijo, kjer smo imeli kosilo. Po kosilu pa je še sledil ogled mesta. Okoli 17.00 smo zapustili čudovito mesto in se odpravili nazaj v Caracal. Pot  nazaj je bila dolga, a prijetna, saj smo vsi v avtobusu peli in plesali.

Romunija je bila odlična izkušnja. Predvsem sem občudovala gostoljubnost Romunov. Tam bi definitivno ostala dlje, saj bi se tako lahko izognila vsem zamujenim preizkusom znanja, ki so me čakali v Sloveniji.

                                                                                                Maja Skoko, 8. c

ČETRTEK  V CARACALU

V četrtek smo se dobili pred šolo ob 9.30 zjutraj. »Malo« sem zamudil. Nato smo se peš odpravili proti srednji šoli v njihovem kraju. Tam smo si najprej ogledali njihovo šolsko galerijo, nato pa so nam pripravili prireditev. Na prireditvi so se predstavili s plesom in petjem. Pripravili so nam zares veliko različnih plesnih in glasbenih točk. Po končani prireditvi smo se odpravili nazaj proti njihovi šoli, kjer smo najprej pojedli kosilo, nato pa smo imeli predstavitve prispevkov o različnih okoljevarstvenih težavah v posamezni državi. Mi smo predstavili divjega petelina, ki pri nas velja za ogroženo živalsko vrsto, ker človek vse bolj posega v njegovo naravno okolje. Potem je sledil pouk biologije. Predstavili so nam, kako zgleda oko od znotraj, v kokakolo smo dali ovčji želodec in gledali, kako ga kokakola razžira. Predstavitve so bile zanimive, a ne najbolj prijetne za naša občutljiva dekleta. Ob petih se je šola zaključila in vsi smo odšli domov, veseli in polni novih izkušenj. 
Teden v Romuniji si bom zapomnil po prijaznosti in gostoljubnosti naših gostiteljev. Pridobil sem veliko novih prijateljev pa tudi nekaj znanja romunskega jezika.

                                                                                                 Vid Kovač, 8. b

PETEK V CARACALU

Opisal vam bom zadnji dan v Romuniji v sklopu projekta Erasmus+ . Vstali smo okoli osme ure zjutraj in se pripravili na odhod v mesto  Craiova. Tja smo prispeli ob 10. uri. Najprej smo obiskali naravoslovni muzej, kjer smo si ogledali kosti mamutov, okostja praživali, fosile in razne rastline. Potem smo odšli v planetarium. Prikazali so nam nastanek vesolja in opisali planete našega osončja. Pot smo nadaljevali do botaničnega vrta, kjer smo si ogledali raznovrstne rastline in se fotografirali. Dopoldan je hitro minil in odšli smo k družinam na kosilo. Po kosilu sva z Maticem pospravila po sobi in spakirala svoje stvari. Z najinim gostiteljem Mariom sva popoldne odšla na igrišče, kjer smo igrali nogomet in še druge igre. Prišel je večer in ob sedmi uri smo odšli v restavracijo, kjer je bila poslovilna zabava. Poslušali smo glasbo, plesali, jedli in se družili. Vsi smo zelo uživali in čas je prehitro minil. Ob polnoči smo se začeli poslavljati, saj smo mi v soboto zjutraj že zgodaj odšli in se z drugimi nismo več videli. To je bil najbolj žalosten del dneva. Še sreča, da je bilo že pozno in bil sem zelo utrujen, tako da sem kmalu zaspal.

                                                                                             Karlo Jemc, 8. a

SOBOTA  V CARACALU

Zbudil sem se ob šesti uri. Nato sem pojedel ter se pripravil na odhod iz stanovanja v hotel, kjer so stanovali učitelji. Tam smo se vsi zbrali okoli pol osmih in se poslovili od naših gostiteljev. Nato smo se odpravili na pot do Bukarešte. Vozili smo se dobri dve uri, na poti smo pa večinoma spali. Ko smo prišli na letališče, smo tam srečali znanega reparja Desiignerja, ki izvaja znano pesem Panda. Vsi smo se z njim fotografirali. Potem smo šli na letalo ter odleteli na Dunaj. Tam smo pojedli pico ter šli nakupovat. Čez tri ure smo imeli letalo za Celovec, kamor smo leteli približno pol ure. V Celovcu nas je pobral kombi, ki nas je pripeljal do šole, kjer so nas čakali starši. Ta teden se mi je zdel super. Zapomnil si ga bom po romunski gostoljubnosti, prijetni družbi ter po super dogodkih. Najbolj si bom zapomnil zadnjo zabavo ter obisk Brana, v katerem se nahaja grad Vlada Tepesa (Drakule).

Moj gostitelj Rares je super, pri njem sem se imel odlično.

                                                                                                Erazem Stare, 8. b

Še več fotografij...